Konec seksualizacije atletinj? Prenosi ne bodo več enaki

FOTO: Profimedia.

EBU, združenje javnih televizijskih hiš iz Evrope, in Evropska atletika sta predstavili nove smernice prenosov ženske atletike, ki naj bi pomagale v boju proti seksualizaciji ženske atletike.

EBU, katerega članica je tudi RTV Slovenija, in krovna evropska atletska organizacija sta objavili dokument na 23 straneh, ki poziva k novim smernicam prenašanja ženske atletike, po katerih bi se snemalci bolj kot na telesa atletinj osredotočili na njihove športne veščine.

Televizijski prenosi ženske atletike bi bili lahko po novih smernicah videti drugače. Osnovno sporočilo je jasno: čim manj seksualiziranih zornih kotov kamer, kar v praksi pomeni manj bližnjih posnetkov od zadaj, manj nizko postavljenih kamer, usmerjenih navzgor, in več previdnosti pri uporabi počasnih posnetkov, ki gledalcem pri razumevanju atletike ne ponudijo ničesar koristnega.

Smernice veljajo za več disciplin, med drugim za vertikalne in horizontalne skoke ter tekaške discipline.

“Želimo, da je naš šport predstavljen spoštljivo”

“Seksualizacija športnic z izbiro določenih zornih kotov kamer in načinom montaže še naprej predstavlja pomembno težavo v prenosih številnih športov. Takšne odločitve imajo daljnosežne posledice. Vplivajo na dojemanje občinstva, saj pozornost preusmerjajo stran od izjemnih dosežkov in tehničnega znanja športnic, obenem pa lahko utrjujejo škodljive stereotipe,” je o tem povedal je izvršni direktor EBU Sport Glen Killane.

“Pri Evropski atletiki želimo, da je naš šport predstavljen spoštljivo in enakopravno do vseh atletov. V sodelovanju z EBU smo pripravili smernice za televizijske prenose, ki bodo pomagale preprečiti neprimerno oziroma seksualizirano prikazovanje športnic, hkrati pa ohranile visoko kakovost prenosov. To je pomemben korak k bolj odgovornemu, vključujočemu in spoštljivemu predstavljanju atletike ter še tesnejši povezanosti z gledalci,” pa je na to temo dejal predsednik Evropske atletike Dobromir Karamarinov.

Kakšne so nove smernice?

Dokument s konkretnimi ilustriranimi primeri prikazuje razlike postavitev kamer med primernimi in neprimernimi kadri.

Pri vertikalnih skokih smernice priporočajo širše posnetke, ki pokažejo zalet, odriv in prehod čez letvico, namesto približanih počasnih posnetkov skoka čez letvico.

Tesni ali nizki posnetki, zlasti v počasnem posnetku, so označeni kot kadri, ki lahko ustvarijo neprimerne podobe, ne da bi gledalcu ponudili veliko dodatne vrednosti.

Pri horizontalnih skokih nove smernice dajejo prednost posnetkom, ki pokažejo odrivno desko, ritem korakov in doskok, ne da bi kamera predolgo vztrajala za športnico ali pod njo.

Pri tekaških disciplinah nova priporočila odsvetujejo zelo tesne posnetke od zadaj ali od spodaj, zlasti med pripravo na start in v trenutkih izčrpanosti po koncu teka.

Celoten dokument novih smernic televizijskih prenosov atletskih tekmovanj najdete tukaj.

“Zaradi počasnih posnetkov sem bila deležna zlorab”

Svoje so na to temo povedale tudi nekatere zvezdnice svetovne atletike.

“Način, kako je naš šport prikazan med neposrednim prenosom, ima lahko izjemen vpliv, vendar je lahko včasih tudi škodljiv za ženske, ki tekmujejo, ter za ženske in dekleta, ki spremljajo prenose. Sama sem bila deležna zlorab na družbenih omrežjih in sem na spletu videla neprimerne videoposnetke sebe in svojih tekmic, ki so nastali iz počasnih posnetkov naših nastopov,” pravi nekdanja skakalka s palico, večkratna dobitnica medalj z največjih tekmovanj, Britanka Holly Bradshaw.

“V atletiki vsak gib pripoveduje zgodbo – o moči, natančnosti in letih predanega dela. Na zaletišču, stezi ali tekmovališču želimo pokazati svoje znanje in tehniko, ne pa biti v središču pozornosti zaradi neprimernih televizijskih kadrov. Določeni snemalni koti lahko zaradi stereotipov povzročajo nelagodje, motijo tekmovanje in negativno vplivajo na duševno zdravje športnic. Zato morajo prenosi poudarjati športne dosežke, komentatorji pa gledalcem približati tehniko in kakovost nastopov,” je poudarila Srbkinja Ivana Španović, nekdanja svetovna prvakinja in bronasta z olimpijskih iger v skoku v daljino.

“Pri skoku v višino je uspeh odvisen predvsem od zaleta, ritma teka in odriva. Kamere bi morale prikazovati predvsem te tehnične elemente, saj gledalcem pomagajo razumeti, zakaj je tehnika odločilna za uspešen skok,” pa je poudarila ena najboljših skakalk v višino v zgodovini, nekdanja dvakratna svetovna prvakinja in olimpijska prvakinja, že nekaj časa upokojena Hrvatica Blanka Vlašić.

Blanka Vlašić iz tekmovalnih časov. FOTO: Profimedia.

Le priporočila, ne stroga pravila

Smernice, ki so jih izdali pri EBU in Evropski atletiki, so le priporočila in ne stroga pravila, zanimivo pa bo videti, ali in koliko jih bodo televizijske hiše upoštevale.

V to se bomo verjetno lahko prepričali že na avgustovskem evropskem prvenstvu v Birminghamu, na katerem, mimogrede, od slovenskih atletov in atletinj pričakujemo zelo veliko.